APDEJT.si

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega zločinskega združevanja v povezavi s prejemanjem sredstev za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 od pokojnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Pariško sodišče mu je naložilo petletno zaporno kazen. Sarkozy se je na obsodbo odzval z napovedjo pritožbe, njegov odvetnik pa trdi, da ni dokazov.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil v Parizu obsojen na pet let zapora zaradi zarote in poskusov pridobitve sredstev za svojo kampanjo leta 2007 iz Libije pod vodstvom Moamerja Gadafija. Sodnik ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja in odredil zaporno kazen. Kljub obsodbi se Sarkozy pritožuje in trdi, da je nedolžen. Obsodba predstavlja zgodovinski trenutek, saj je Sarkozy prvi nekdanji francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je poudaril, da nedavni dogovor o premirju v Gazi ne bo vplival na tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Mednarodnim sodiščem (ICJ), v kateri država Izrael obtožuje genocida. Ramaphosa je dejal, da je primer pomemben za napredek in zdravljenje.

Burkina Faso je sprejela zakon, ki kriminalizira istospolnost in predvideva zaporne kazni od dveh do petih let ter denarne kazni. Parlament je zakon sprejel soglasno. S tem se država pridružuje trendu protimanifestacij LGBT v regiji, podobno zakonodajo je sprejela tudi sosednja država Mali, ki je prav tako pod vojaško oblastjo.

Brazilsko vrhovno sodišče je napovedalo, da bo sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara potekalo v začetku septembra, pričakuje se tudi izrek sodbe in kazni. Sojenje bo potekalo pred prvo dvorano Vrhovnega sodišča.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je pritožil na obsodbo na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara, s katerim naj bi se obdržal na oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Njegova obramba želi popraviti "dvoumnosti, opustitve, protislovja in nejasnosti" v sodbi vrhovnega sodišča. Bolsonaro ostaja v hišnem priporu, dokler sodišče ne odloči o pritožbi. Ne bo ga mogoče zapreti, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti pritožbe.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

V Indoneziji potekajo množični protivladni protesti zaradi nasilja policije, korupcije in naraščajočih življenjskih stroškov, ki so zahtevali več življenj. Predsednik Prabowo Subianto je obljubil preklic ugodnosti zakonodajalcem in ukazal stroge ukrepe proti izgrednikom. V Indiji je policija zahtevala, da aktivist Manoj Jarange in njegova ekipa zapustijo Azad Maidan v Mumbaju, kjer protestirajo zaradi kvote za Marathe. V Avstraliji pa so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih so protestniki pozivali k upočasnitvi migracij.

V Londonu so potekali protesti proti prisotnosti izraelskih podjetij na sejmu orožja. Policija preiskuje Banksyjevo umetnino zaradi suma kriminalnega dejanja. V Nepalu so protesti generacije Z razkrili širše nezadovoljstvo z vlado, SriLankan Airlines pa je prekinil lete v Katmandu zaradi nemirov. V Bolgariji je bil napaden direktor policije v mestu Ruse.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

TikTok je začasno ukinil funkcijo prenosa v živo v Indoneziji zaradi nasilnih protestov. Podjetje je sporočilo, da gre za dodaten varnostni ukrep. Hkrati je indonezijski predsednik Prabowo Subianto odpovedal potovanje na Kitajsko, kjer bi se moral udeležiti parade ob dnevu zmage, ki obeležuje 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Francoska pravosodna oblast je izdala mednarodni nalog za aretacijo proti Bašarju al Asadu in šestim nekdanjim visokim uradnikom njegovega režima zaradi suma medežnosti pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Obtoženi naj bi bili odgovorni za bombni napad na novinarski center v Homsu februarja 2012, v katerem sta bila ubita dva novinarja, tri osebe pa ranjene. Med obtoženimi je tudi Asadov brat Maher, ki naj bi bil v Rusiji.